Po tem, ko sem dober teden razlagalo smešno zgodbo s strešniki in govorila o tem, kako sem rojena pod srečno zvezdo, mi je prijateljica namignila, da lahko to potem izkoristim za kakšne igre na srečo. V tistem trenutku sem se le nasmehnila in si mislila: »Ja, seveda, zagotovo bom kaj zadela.« Ampak ko sem to izrekla na glas, sem po tiho tudi pomislila na to, da bi pa morda res to preizkusila, ker za izgubiti nimam veliko. Tistih nekaj evrov, da vplačam nekaj rund, je praktično skoraj nič, če zadenem večjo vsoto. Pa še preverim lahko, če so strešniki, ki smo jih kupili morda res prinašalci sreče.

Naslednji dan sem res vplačala loto in odšla domov. Ker sem imela zelo veliko dela, sem pa tudi zelo hitro pozabila, da sem to naredila, ker po tihem malce ne verjamem v te stvari. Prej verjamem, da mi bodo strešniki še enkrat uničili kavo.

Minila sta sva tedna, ko sem se končno spomnila, da imam vplačane kombinacije in sem končno šla preverit, če sem imela kaj sreče. Ko sem odprla svoj spletni račun za loterijo, sem pa takoj videla, da sem dejansko zadela nekaj čez dvesto evrov. Popolnoma sem bila šokirana, ko sem to videla in po nekaj minutah šoka sem takoj vplačala ponovnih deset evrov, za nadaljnja dva tedna. V vsakem primeru sem v plusu. Igra igranja loterije se je naseljevala in počasi sem res začela razmišljati, da so na naši strehi strešniki, ki prinašajo srečo. Res, da nisem velikokrat prej vplačala loterije in tudi nikoli nič zadela, ampak tole kar se mi pa zadnje tedne dogaja, pa ne vem, kaj točno je na tem, ampak nekaj je. V vsakem primeru je pa smiselno, da to, kar delam, nadaljujem, saj deluje, kot da delam nekaj prev. In po prebranih vseh možnih knjigah o miselni naravnanosti, ki pravijo, da je treba potem takšno pot nadaljevati, če želiš biti uspešen in to bom to naredila. Upam, tudi, da se nekje vmes morda spomnim, kaj točno sem naredila, preden se je začelo tisto s strešniki, da se je sedaj to, nadaljuje.