Ko smo šli na letošnji dopust na morje, smo se popoldne in ob večerih dosti sprehajali ob obali.

V večjih mestih je bilo po navadi ob morju ogromno nekih gostinskih lokalov in restavracij. Prav tako pa tudi kar nekaj stojnic z nakitom ali pa raznoraznimi sladkimi prigrizki. Mesto je bilo polno in prav nobenemu se ni nikamor mudilo, da se je res čutilo tisto poletno vzdušje in vojn po kremi za sončenje.

Ob pogledu na lokale, so bile vse bioklimatske pergole spuščene in tako je tudi vsaka bila v svoji barvi. Nekatere so izstopale po svoji obliki, spet druge pa po svoji barvi. Ene so bile še takšne bolj »old school« bioklimatske pergole, z črtastim platnom in zavesicami. Spet druge pa popolnoma moderne in bolj fine. Kljub temu, da so bili lokali zraven lokala, si lahko kljub temu, ločil kje se začne nov gostinski lokal in kam kaj spada saj so se bioklimatske pergole in sama sedežna garnitura močno razlikovale. A kljub tolikšnim razlikam, so bili vsi lokali polni. Tako smo ob večernih sprehodih, težko našli mizo zase, a z malo vztrajnosti, smo tudi mi lahko sedli pod pergolo in naročili tudi pijačo zase. Čeprav so imeli natakarji kar nekaj gužve, smo bili hitro postreženi, da se prav nisem niti utegnila razgledati malce naokoli. Ko sem pogledala navzgor, sem opazila, da imajo bioklimatske pergole večinoma vse, vsaka svojo svetlobo.

Sicer so večinoma, vse imele belo ali rumeno led osvetljavo, se je še vedno našla kakšna z bolj barvnimi led lučkami, ali pa z kakšni bolj udarno, kot je bila to modra, ali pa tudi rdeča. Zazdelo se mi je, da so bioklimatske pergole naredile res pravi poletni ambient, saj je bilo vzdušje popolnoma sproščeno. tako smo sedeli pod pergolo, klepetali in uživali ob večernem pogledu na morje, skoraj vsak večer, čeprav pod drugo pergolo.