Ko sem se z družino preselil na podeželje, sem imel precej romantično predstavo o življenju z nekaj živalmi in veliko narave. Kupili smo nekaj koz in ovc, postavili osnovno ograjo in mislili, da bo to dovolj. A hitro sem spoznal, da živali nimajo iste predstave o mejah kot mi. Vsak dan je bila kakšna izmed njih na sosednjem travniku, ali še huje, na cesti. Takrat sem prvič začel razmišljati o tem, kako deluje električni pastir.

Sprva sem imel pomisleke. Nisem želel, da bi živalim povzročal bolečino. A sem se nato pozanimal, prebral kar nekaj člankov in se pogovoril z lokalnim rejcem. Pojasnil mi je, da električni pastir ne boli, ampak žival le opozori z rahlim impulzom, naj se ne približuje ograji. Ključno je, da je pravilno nastavljen in redno vzdrževan.

Odločil sem se za nakup osnovnega sistema. Sestava ni bila zahtevna, le nekaj lesenih kolov, posebna žica, baterijski vir in enostaven električni aparat. Že prvi dan sem opazil razliko. Koze so se približale ograji, a so se hitro umaknile in od takrat naprej spoštujejo meje. Tudi ovce so se zelo hitro naučile, do kam lahko gredo.

Električni pastir mi je olajšal življenje bolj, kot sem si predstavljal. Ne hodim več vsak večer iskati pobeglih živali, mirno grem zdoma, brez skrbi, da bo kdo klical zaradi bežeče črede. 

Danes lahko rečem, da je električni pastir ena najbolj uporabnih naprav, kar sem jih kupil za kmetijo. Ne gre za udobje, ampak za učinkovitost in mirno vest. In to šteje največ.

Zanimivo je tudi, da je uporaba električnega pastirja precej prilagodljiva. Ko smo kasneje preuredili pašnik, sem brez težav prestavil celoten sistem na novo lokacijo.

Poleg tega porabi zelo malo energije, še posebej, če uporabljaš sončno napajanje, kar je idealno za oddaljene parcele.

Investicija se je hitro povrnila, saj ni več poškodb ograje ali izgubljenega časa z iskanjem pobeglih živali.