Spomnim se dneva, ko sem prvič ugotovila, da nekaj ni v redu z mojim vidom. V šoli sem sedela v zadnji klopi in kar naenkrat nisem več mogla razbrati številk na tabli. Sprva sem mislila, da je to samo utrujenost, a ko se je stanje poslabšalo, sem šla k okulistu. Rezultat je bil jasen, potrebovala bom očala.

Na začetku sem bila razočarana. Zdelo se mi je, da mi ne bodo pristajala in da bom videti drugače. A ko sem jih prvič nadela, sem dojela, kako zelo sem pogrešala jasen pogled. Ulice so naenkrat dobile ostre obrise, črke v knjigi so bile kristalno jasne, celo barve so se mi zdele bolj žive. Takrat sem prvič začutila, da so očala več kot pripomoček – so nova perspektiva.

Sčasoma sem spoznala, da lahko korekcijska očala za vsak dan postanejo tudi modni dodatek. Danes obstaja toliko različnih oblik, barv in stilov, da jih lahko prilagodiš svojemu značaju. Prva sem izbrala bolj neopazna, da se jih ne bi preveč zavedala. Kasneje pa sem si drznila več. Velika, okrogla, elegantna. Zdaj jih menjam glede na razpoloženje in oblačila. Očala niso več breme, ampak del mojega stila.

Prijatelji so mi rekli, da sem videti bolj resna in zbrana. Sama pa sem opazila še eno stvar. Postala sem bolj samozavestna. Ko sprejmeš, da je nekaj del tebe, se nehaš skrivati. In očala so postala prav to – del mene, ki ga zdaj z veseljem pokažem.

Seveda pa imajo tudi praktičen vidik. Z njimi se lažje učim, delam za računalnikom in vozim avto. Ko sem enkrat poskusila voziti brez njih, sem ugotovila, kako nevarno je bilo prej. Danes jih imam vedno s sabo, kot bi bile del moje osebne opreme, brez katere ne grem nikamor. Očala so zame tako samoumevna, kot so drugi ljudem telefoni ali ključi.

Danes bi težko rekla, da so očala samo pripomoček. Zame so spremljevalec, ki mi je olajšal življenje, izboljšal samozavest in odprl pogled na svet. In to dobesedno.