Doma imam štiri svetilke in nobena ni moja. Vrniti moram vse čim prej lastnikom, preden pozabim, katera je od koga in preden kdo v nevšečni situaciji ugotovi, da svetilke, ki jih ima, niso v pravem številu pri njem. To bi bilo res neugodno in res si ne želim, da bi sem mi kaj takšnega pripetilo. Malce na silo sem vse prepričala, da gremo na kosilo, ker drugače ne vem, kdaj bi se ujeli. Pa še ravno zdaj je to obdobje, ko se zelo hitro stemni, kar pa vem, da vodi k temu, da bo marsikdo zelo hitro zunaj nekje v naravi in mu bodo vse svetilke, ki jih premore, prišle zelo prav.

Dogovorjeni smo, da gremo v japonsko restavracijo v soboto. Upam, da bodo res vsi prišli in se ne bo kdo izgovoril, da nima časa. Vreme, ki je napovedano res ni lepo, kar pomeni, da nihče ne bo kje v hribih. Mene to zelo veseli, saj to pomeni, da nobeden ne more tega uporabiti za izgovor. Sama namreč ne hodim v hribe pozimi, ker mi enostavno ni zanimivo. Pridružim se raje spomladi, poleti in jeseni, ko so bolj meni prijazne temperature. Saj verjetno, če bi imela pravo opremo, bi mi bilo zelo prijetno, ampak ker je nimam, me verno preveč zebe. Morda bom enkrat celo investirala v to in si bom tudi kupila svoje svetilke, morda bom pa ostala na tem, kjer sem sedaj in se bom odločala za takšne izlete le v toplejših dneh. 

Zame to pomni še dobra dva meseca počivanja. Morda se bom že konec aprila odločila, da se jim pridružim, morda bom pa šele maja ponovno, aktivirava svoje noge, ki bodo do takrat že čisto zasedene. Verjetno si zopet ne bom kupila svetilke, saj je takrat dan daljši in nas po vsej verjetnosti ne bo nikoli ujela tema.