Vprašanje, katera je najboljša kava, je v osnovi subjektivno in težko bi govorili o univerzalni resnici. Razlika med oglaševalskim presežkom in dejansko izkušnjo okusa je lahko od kave do kave zelo različna. Zato je pomembno, kaj sploh iščemo: kakovost ali potrditev trenda. Navsezadnje kava kot ritual pogosto presega zgolj funkcijo kofeina.

Jutranja skodelica kave je marsikomu simbol nadzora nad dnevom, odmor za kavo pa socialni prostor odločitev in pogovorov. Kavna zrna so temelj, a niso garancija, da bo to najboljša kava. Ključna je svežina praženja, ki je pogosto spregledana. Razlika med tem, kaj velja za »najboljše«, in tem, kar je posamezniku dejansko okusno, je lahko velika. Kdor vedno pije isto znamko in se navadi na njen okus, ga ta morda nikoli ne navduši, a tudi ne razočara. Naključen obisk manjše pražarne in srečanje s sveže mleto kavo pa je lahko prelomni trenutek: hitro spoznamo, da razlika ni le v znamki, temveč tudi v svežini in pripravi. Na dobro kavo vplivajo vrsta zrn, poreklo in način obdelave, pomembni pa so tudi stopnja praženja ter mletje tik pred pripravo, ki lahko močno spremeni aromo. najboljša kava je povezana tudi s pravilno pripravo: že napačna temperatura vode povzroči grenkobo, prekratek ali predolg čas ekstrakcije pa razmeji med polnim in praznim napitkom. Espresso je pogosto najiskrenejši test kakovosti, filter metode pa poudarijo čistost okusa. Najdražja kava zato ni nujno vedno najboljša kava.

Zato je najboljša kava zelo subjektivna: nekdo išče moč in intenzivnost, drugi nežne čokoladne note. Tudi razpoloženje in sam ritual pitja sta pomemben del celotne izkušnje.